Bosna in Hercegovina: Jajce, Vrelo Bune, Mostar, Međugorje in Kravice

Poletja 2022 sva se odpravila na tako imenovani Balkan road trip. V dobrih 14 dneh sva imela v planu obiskati naslednje države, Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Albanijo, Grčijo in Makedonijo. Potem pa povratna pot nazaj skozi Albanijo, Črno Goro in Bosno in Hercegovino.

Peljala sva se skozi Banja Luko, sotesko Surjan, kjer sva se uživala vožnjo s čudovtimi razgledi, do najine prve postojanke, mesta Jajce. Jajce je znano po umetno narejenem slapu, ki se nahaja prav v centru mesta. Urban je mesto obiskal že pred leti, zame pa je bil obisk mesta in države prvič. V mestu sva naredila le kratek postanek za hiter ogled in prigrizek v bližnji pekarni.

Vožnja čez prelaz do Ramskega jezera, ki sva ga odkrila čist slučajno, opazila sva ga z razgledne točke. Čudovito jezero, ob jezeru pa kar nekaj zakampiranih. Naju je že zelo mikalo, da bi prvo noč preživela na tej lokaciji, vendar sva se držala cilja, da prvo noč prespiva nekje v bližini Mostarja.

Brez postojanke v Jablanici, ki je bila na najini poti ni šlo. Jablanica leži ob reki Neretvi in je poznana po bitki na Neretvi leta 1943. Obiščete lahko tudi muzej posvečen bitki. Tu sva se tudi prvič srečala s potepuškimi psi. Tekom potovanja sva se le teh že navadila, tu pa srečanje vseeno ni bilo ravno prijetno.

V večernih urah se prispela do mesta Blagaj, kjer sva se tudi nameravala zakampirati. Ogled mesta Mostar sva zaradi pozne ure preložila na naslednji dan. Pred odhodom v kamp sva se odpravila na ogled Vrela Bune. Kot nam že ime pove, gre za izvir reke Bune, ki izvira iz jame, voda pa ima le okoli 9 stopinj. Reka Buna je dolga je 9 km in se izliva v reko Neretvo. Izvir je zelo turistična destinacija, ob najinem obisku je bilo gneče zaradi pozne ure že manj. Obiščete lahko tudi tipično hišo Tekija iz 15. stoletja, ki je odprta za javnost in omogoča vpogled v kulturo, pomen in način življenja Dervišov. Pred vstopom v hišo se je potrebno sezuti, ženske pa si morajo pokriti lase in imeti pokrita kolena.

Po ogledu sva se odpravila v kamp Bara, oddaljen prbl. 2 km od izvira. Manjši kamp tik ob reki Buni, prijazni lastniki, čudovita lokacija. Tu sva tudi srečala slovenko, gospo Daro, ki potuje in raziskuje svet sama. Izmenjali smo si marsikatero izkušnjo s potovanj. Na večerjo sva se odpravila v bližnjo restavracijo, kjer sva si privoščila, kot se za obisk Bosne spodobi, mesno ploščo.

Zjutraj sva se že zgodaj zjutraj odpravila v mesto Mostar. Še ravno pravi čas, da v mestu ni bilo pretirane gneče. Mesto leži ob reki Neretvi, ime pa je dobilo po Starem mostu. Most je bil med vojno leta 1993 porušen, namesto tega je sedaj nov, konstruiran po načrtih starega. Sprehodila sva se po ulicah, si privoščila prvo bosansko kavo in obiskala mošejo Koski Mehmed Pasha. Vstop je dovoljen tudi turistom. Kupila sva karto, ki je imela vključen tudi vzpon na minaret, od kjer se razprostira čudovit na razgled na mesto. Zame je bila to ena izmed lepših izkušenj potovanja. Vstopnina: 7 €. Obisk priporočava tam nekje do 11. ure.

Pot sva nadaljevala naprej proti Međugorju. Međugorje je romarsko središče, tako kot Lurd v Franciji, ki sva ga obiskala leta 2021, vendar veliko manjše. Ta dan se je ravno odvijal teden mladih, kjer so se zbrali iz držav celega sveta. Srečala sva tudi kar nekaj slovencev.

Ta dan je bilo res zelo vroče, tako da sva z veseljem zavila malo s poti in se šla ohladit v Kravice. Kravice so slap, katerega višina znaša največ 25 m. V primerjavi z nekaj let nazaj je slap postal prava turistična atrakcija, pobirajo vstopnino, veliko je barov, da o gneči ne govorimo. Vseeno je lepo in ohladitev sva nujno potrebovala.

Pot sva nadaljevala naprej proti Črni Gori, do Kotorja.