Črna Gora: Kotor, reka Crnojevića, Stari Bar in Ulcinj

Druga država na tem road tripu, Črna Gora. Po ohladitvi pri slapovih Kravice v Bosni in Hrecegovini sva proti večeru prispela Kotorja oziroma Boke Kotorske. Preden sva se spustila čisto do morja so se pred nama razprostirali čudoviti razgledi nad celoten zaliv, prav pomirjajoče. Vse to se je spremenilo, ko sva prispela do morja. Gneča na cesti, nobenega prostega kampa. Po eni uri iskanja sva le prišla do kampa Kascelan. Nekaj parcel se nahaja tik ob morju, te so namenjene bolj avtodomom. Nama so ponudili prostor višje, v hribu, med vrtovi. Razgled pa vseeno čudovit. Kamp je majhen, en wc, en tuš, ki je ograjen le z zaveso sredi dvorišča, vse minimalistično, lastniki pa zelo ustrežljivi. Cena kampa: 15 €/noč.

Za večerjo sva se odpravila v bližnjo restavracijo, tik ob morju, kjer sva si privoščila morsko ploščo za dve osebi. Sva jedla že kaj boljšega.

Zjutraj naju je zbudilo močne sonce, tako da sva res na hitro pojedla zajtrk, pospravila šotor in se odpravila naprej. Ob 10.uri je bilo zunaj že 40 stopinj. Iz zaliva Kotor sva se odpravila po drugi strani, po vijugasti cesti proti Nacionalnem parku Lovćen. Skozi park sva se le zapeljala in pri domačinih kupila žganje in sir. Ker je ta del zelo turističen, so bile cene obojega temu primerne.

Malo pred Skadarskem jezeru sva se ustavila na razgledni točki nad reko Crnojevićo, nad predelom kjer je le ta zanimivo zavita. Opazila sva, da se po reki vozijo z manjšimi čolni, takoj sva se odločila, da se pozanimava o ceni in se na izlet odpraviva tudi midva. Za 90 minut vožnje za dve osebi sva tako dobila kapitana Milana. Vožnja z ladjico je bil eden izmed vrhuncov tega road tripa in vredno svojee cene: 110 € (z napitnino). Med vožnjo sva tako izvedela kar nekaj zanimivosti o tem predelu, se ohladila v mrzli reki, videla veliko živali in se res imela fino, slike povejo največ. 🙂

Naslednji postanek, mesto Stari Bar. Za obzidjem so tako ruševine stavb. Vse sva si le na hitro ogledala, malo zaradi vročine, pa tudi ura je bila že pozna saj sva imela v planu, da nočiva čim bližje Albaniji.

Tako sva prišla do obmorskega mesta Ulcinj, kjer sva našla prosto parcelo v kampu Miami. Kamp leži tik ob dolgi peščeni plaži, parcele v senci med borovci. Tu se že zelo čuti albanski vpliv. Kamp je tudi ograjen, na drugi strani ograje potepuške mačke, psi, zanemarjeno. Kamp drugače zelo urejen. Šotor sva postavila zraven slovenske družine, ki v Črni Gori dopustuje vsa leta. Skupaj smo nato preživeli prav prijeten večer.