Road Trip Francija: Vinogradi Alzacije in Champagne
Alzacija in Champagna, francoski regiji, ki se nahajata na vzhodu države. Najbolj znani po številnih vinogradih. Midva sva se v obeh regijah zadržala dva dni. V tem času sva se odpravila na dve degustaciji vin in se zapeljala po dveh vinskih poteh. Po eni v Alzaciji, po drugi pa v Champagni.
Alzacija
Alzacija, najmanjša francoska regija, njeno glavno mesto je Strasbourg. Kot že omenjeno, je znana po številnih vinogradih. Tu prevladujeje bele sorte vina, najbolj znana sta Gewürztraminer in Rizling. Prepoznavni znak Alzacije so tudi štorklje, teh vidiš res veliko. Pravijo, da so štorklje izginile iz Alzacije, vendar se le te vračajo nazaj.
Brez velikega razmišljanja sva se odločila, da prevoziva znamenito vinsko pot po Alzaciji (La Route des Vins D’Alsace). Vinska pot je dolga kar 170 km. Poteka pa od mesta Marlenheim do mesta Thann. Prevozila sva jo le en del.
Najino pot sva začela v mestecu Barr. Tu se nama je zdelo, da je že ogromno vinogradov, a kako sva se motila. 🙂 Nekaj manjših vinogradov okoli mesteca, mestece pa majhno, z značilnimi hišami z leseno obrobo, v centru mesta pa značilne majhne pekarne s pecivom.
Naslednja postojanka, mestece Mittelbergheim. Tu so se začeli tisti pravi, veliki vinogradi. Kamorkoli si pogledal, sami vinogradi. Tu sva se lahko sprehodila med trtami, poizkusila tudi kakšno je grozdje, to seveda še ni bilo dovolj zrelo in se razgledovala po čudoviti pokrajini.
Nato sva se peljala skozi mestece, no lahko bi rekli skozi vas. Na kar ob cesti zagledava tablo z napisom: “Marabelle” – 1 kg = 3 €. Že tako sva imela namen kupiti sadje, tako da sva parkirala avto in se odpravila do kmetije. Prijazen fantič naju je v angleščini obgovoril, če sva prišla na degustacijo vin, midva sva se samo spogledala in z veseljem pritrdila. Zakaj pa ne. 🙂
Le ta se odpravi poiskat svojo mamo, ki vodi degustacije vin. Med tem ko čakamo, le ta iz nekega kota potegne mizo in pripravi vse za degustiranje. Midva seveda oba navdušena, saj sva želela vino poiskusiti nekje, kjer ni tako turistično, tako da na boljše res ne bi mogla naleteti.
Prijazna gospa nama je tako v zelo dobri angleščini predstavila Alzacijo in njihova vina. Povedala je, da že dolgo časa ni bilo v teh krajih tako vroče in posledično takšne suše in da vsi pridelki prehitevajo za celih 14 dni. Vročinski val pa so napovedovali še za naslednji teden.
Degustirala sva tri različna vina. Za degustacijo sva izbrala njihova najbolj značilna Gewürztraminer, Rizling in Auxerrois. Vsa tri vina sva seveda tudi kupila. Degustacija je bila brezplačna, pokušina pa ni bila količinsko omejena.
Earl du Rotland – Hirtz Edy
Cena treh vin: 21, 90 €
Ker brez gradov pri nama ne gre, tudi tu nisva naredila izjeme. Odpravila sva se na zunanji ogled gradu Haut-Kœnigsbourg. Grad stoji na vrhu hriba, bolj ko sva se približevala gradu, več avtomobilov je bilo parkiranih ob cesti. Poizkusila sva srečo in se zapeljala skoraj čisto do vrha, imela sva srečo saj se je grad ravno zaprl za notranji ogled, tako da so bili ljudje že v odhajanju. Grad je res pravljičen, občutek imaš kot da v njem stanuje kakšno pravljično bitje, grad pa obkroža začaran gozd. 🙂 Tu je bila prvič obvezna uporaba zaščitnih mask, tudi zunaj.
Pot naju je vodila skozi majhna mesteca Andlau, Dambach La Ville, Chatenois, Ribeauville… do najlepše vasice v Alzaciji, vas Riquewihr.
Riqewihr po vseh turističnih vodnikih opisujejo kot najlepšo vasico tega predela Francije. Posledično je bilo tam veliko ljudi, vasica pa je zelo turistično naravnana. Povsod same trgovine s spominki, ogromno restavracij, barov, slaščičarn, muzejev… Sama nisva pristaša tako turistično obleganih krajev, vendar je vasica res prelepa in jo je vredno obiskati. Ozke ulice, hiše z lesenimi robovi, zaščitmi znaki s štorkljo…
Najina zadnja postojanka v Alzaciji pa je bilo mestece Colmar. Znano po svojih kanalih in večkrat poimenovano kar “Male Benetke”. Midva sva se sprehodila do najbolj znanega kanala La Petite Venise. Tik ob kanalu sva tudi spila pivo, kar verjetno lani ob istem času, zaradi gneče, ne bi bilo možno. Po kanalih se imate možnost tudi zapeljati s čolnom.
Vožnja naju je vodila proti severu, natančneje do mesta Neufchâteau, kjer sva našla majhen kamp (Camping intercommunal Neufchâteau) in tako prvič na road tripu prespala v šotoru.
Cena: 19, 80 €
Champagna
Regija, ki je vsem najbolj znana, saj od tam prihaja šampanjec. Le penečim vinom, ki prihajajo iz te regije lahko rečemo šampanjec.
Tudi tu sva se odločila, da se zapeljeva po vinski poti. Pot sva začela v mestu Verzenay, kjer so naju takoj očarali vinogradi, ki so segali v nedogled, saj je tu sama ravnina. Drugače kot v Alzaciji, kjer je bila pokrajina bolj hribovita.
V mestecu sva si ogledala svetilnik, ki stoji na manjšem hribu, med samimi vinogradi. Objekt je bolj turističen, vendar sva se vseeno odločila za degustacijo šampanjca. Poiskusila sva dva različna in za kozarec plačala 5 €. V svetilnik žal nisva mogla zaradi omejenega števila ljudi, to pa je bilo v času najinega obiska že preseženo. Šampanjec sva spila na vrtu, z razgledom na neskončne vinograde.
Pot naju je vodila proti glavnemu mestu Champagne, mestu Reims. To je bilo prvo večje mesto, ki sva ga na tem road tripu obiskala. Glavni namen obiska je bil definitivno ogled katedrale Notre Dame, kjer je bilo kronanih večina francoskih kraljev. Vstop v katedralo je brezplačen.
Po obisku mesta sva se odpravila naprej proti severu in se v mestecu Poix – de – Picardie namestila v kampu (Camping Municipal).
Cena: 20 €
