Balkan road trip,  Grčija

Grčija: Lefkada

Naslednja država, ki sva jo obiskala na najini poti, Grčija. Zame je bil to tretji obisk države, za Urbana prvi. Najin plan je bil, da v Grčiji preživiva tri noči. Prvo noč sva tako preživela malo čez mejo, v bližini mesta Plataria. Takoj, ko sva prečkala mejo Albanija – Grčija, se je okolica spremenila, prav tako pa se je tudi ura prestavila za eno uro naprej.


Prvo noč sva preživela v bližini mesta Plataria, v kampu Elena’s beach (25,50 €/noč). Kamp je v lasti prijazne lastnice Elene, ki je z nama delila navdušenje nad Slovenijo, sploh nad mestom Maribor, ki ga je že večkrat obiskala. Kamp leži ob morju, ima restavracijo z lokalno hrano, otroško igrišče in veliko senčnih parcel. Midva sva v kamp prispela pozno, tako da je bila prosta parcela le na soncu. Nič hudega, saj sva imela plan, da zjutraj čim prej nadaljujeva pot proti Lefkadi.

Meni se je zdravje konkretno izboljšalo, tako da sva zvečer z veseljem zavila v restavracijo kampa. Naročila sva tipično grško hrano, ki so jo nama priporočili v kampu. Za predjed sir na žaru z nekim posebnim prelivom, za glavno jed ribo s pomfrijem in zraven grško solato. Kot “pozdrav iz kuhinje” so nama prinesli nekaj oliv, ki so bile res okusne. Sicer pa se nama še vedno bolj všeč tiste španske, ki sva jih okušala na road tripu po Španiji.

Zjutraj sva pot hitro nadaljevala naprej. Cilj sva imela, da prideva na Lefkado že zgodaj popoldne, da že prvi dan obiščeva vsaj kakšno plažo, ki ni del kampa. Otok je znan po čudovitih plažah s turkizno barvo morja.

Prvi kamp v katerega sva šla je bil zaseden. Na najino sreč so imeli v naslednjem kampu prosto parcelo za naju. Tako sva se zakapmirala v kampu Vassiliki Beach (30 €/noč). Kamp se nahaja ob morju, na vzhodni strani otoka. Kamp ima svojo trgovino, bazen in bar. V tem kampu sva srečala tudi veliko slovencev, ki že vrsto let obiskujejo Lefkado. Takoj so nama ponudili kavo in predlagali katere plaže so najbolj vredne ogleda.

Hitro sva postavila šotor in se odpravila naprej do čudovtih plaž, ki sva jih občudovala le na slikah. Za prvo plažo sva si izbrala plažo Kavalikefta. Že, ko sva se spuščala proti plaži sva opazila, da je barva morja dejansko takšna kot na fotografijah, če ne še lepša. Malo višje (glavna cesta po otoku namreč poteko po vrhu, otok je en velik hrib) sva parkirala, plačala parkirnino (7 eur za prihod po 16. uri) in se peš odpravila do plaže.

Ta plaža se malce razlikuje od ostalih plaž na Lefkadi, ni le pesek in morje, ampak je plaža razgibana, so skale. Nama zato le še lepša. Pretirane gneče na tej plaži tudi ni bilo. Ob plaži je tud manjši bar, na voljo pa so tudi ležalniki in senčniki. Na plaži sva tako preživela celo popoldne, uživala v valovih, se navduševala nad barvnimi kontrasti. Do naslednjega zaliva, plaže Megali Petra sva se odpravila peš, kar po plaži, malo splezala čez skale… Pa naj slike povejo več. 🙂

Ta dan nisva obiskale nobene plaže več, le odpravila sva se proti kampu. V kamp sva prispela ravno po nevihti, tako so bili stoli in vse stvari, ki sva jih imela zunaj mokri. Pa nič hudega. Skuhala sva si večerjo, tokrat tortilije in si kot se za Grčijo spodobi, natočila pijačo Ouzo. Noči nisva preživela nič kaj mirno, v šotoru so naju prebudili komarji. Ob poizkusih, da bi jih spravila ven, oziroma jih uničila, sva tudi iz drugih šotorov zaslišala ploskanje, takoj sva vedela, da nimava samo midva takšnih problemov. Ob prižigu luči v šotoru (zaprtem), sva ugotovila da imava v šotoru vsaj 20 komarjev. 😮

Naslednji dan sva se po zajtrku odpravila naprej proti notranjosti Grčije. Ob odhodu z otoka sva moramo par minut počakati, saj je bil most ki povezuje otok s celini dvignjen, po nekaj minutah so vse barke, jadrnice, jahte izplule in sva se lahko odpravila naprej – proti samostanom Meteora.