GRČIJA: Samostani Meteora
Zgodaj zjutraj sva štartala z otoka Lefkada. Najin plan je bil, da do samostanov prideva čimprej. Preventivno sva tudi poklicala v kamp pri Meteori in preverila, če imajo prosto. Sama sem samostane obiskala že leta 1999, ko smo raziskovali Grčijo v času Citroenovega svetovnega srečanja, ki ga je takrat gostila Grčija.
Na poti proti samostanom sva videla kar nekaj ruševin – amfiteatrov. Enega izmed teh so ravno pripravljali, da ga odprejo na ogled za obiskovalce. Tako sva si prebrala le nekaj zanimivosti in si ga ogledala čez ograjo.
Zgodaj dopoldne sva prispela do kampa Vrachos Kastraki. Kamp je bil ob najinem prihodu na pol prazen, povedali so nama, da je bilo ponoči hudo neurje in da je večina šotoristov takoj zjutraj odšla. Takoj po tem, ko sva postavila šotor sva se šla ohladit v bazen. Kamp ima bazen s čudovitim razgledom na zanimive skale na katerih so zgrajeni samostani.
Postajala sva lačna, tako da sva se odpravila v bližnje mestece in si privoščila gyros. Potem pa na krožno vožnjo med samostani. Zaradi pozne popoldankse ure (okoli 17h) ni bilo nikjer nobene gneče. Samostani so bili za ta dan že zaprti za ogled, tako so bila postajališča, razgledne točke, prakirišča prazna. Le nekaj obiskovalcev nas je bilo. Krožno vožnjo priporočava ob taki uri, razglede točke boste imeli tako skoraj zase, idealno za fotografiranje.
Naslednji dan sva ob “check-out-u” dobila podobico in načrt samostanov. Nato pa se ponovno odpravila do samostanov. Tokrat tudi na ogled notranjosti enega izmed le teh. Vsega skupaj je še šest ohranjenih samostanov, ki so zgrajeni na, tudi do, 400 m visokih skalah. Zgrajeni so bili v 16. stoletju. Menihi so material za izgradnjo samostanov prinesli na vrh skal po vrveh, sami pa so se prevažali v posebnih kletkah. Danes pa menihi, v nekaterih samostanih, kjer še vedno živijo prav tako uporabljajo stopnice. Nekaj menihov sva srečala tudi na razglednih točkah, kjer so se nekateri tudi nastavljali objektivom :). Midva sva vse informacije pridobila ob obisku samostana Varlaam, ki velja za drugega po velikosti.
Za vstop v samostan prehodiš kar nekaj stopnic, za vstop pa sva kar nekaj minut, zaradi gneče, čakala. Za ženske je obvezno oblačilo krilo ali ruta za okoli pasu. Sama sem za spomin kupila ruto ob vhodu. Ogled samostana je nama vzel približno eno uro, njegova notranjost pa je res zanimiva. Je bil pa ta edini samostan, ki sva si ga ogledala tudi od znotraj. Cena: 3 €/osebo.
Samostani Meteora so naju res očarali. Ogled priporočava vsem, ki boste kdaj v bližini. Sama sem bila tam že drugič, pa jih bom zagotovo še obiskala.
Odpravila sva se na pot proti Severni Makedoniji, kjer so naju na mejnem prehodu pričakali pavi. 🙂
