ROAD TRIP FRANCIJA – ŠPANIJA: Najvišje ležeče mesto v Evropi in zapuščeni dvorec ob polju sončnic
Za letošnji glavni dopust sva se že tradicionalno odpravila na road trip po Evropi. Tokrat sva se odločila za raziskovanje osrednjega dela Francije in Azurne obale. Prečesala pa tudi vzhodni del Španije, od severa do juga. Tokrat nama je uspelo in sva vse noči razen prve prenočila v kampih s šotorom. Prvo noč sva imela že v naprej rezervirano preko Bookinga, v mestu Grenoble, da sva prvi dan res veliko prevozila in nisva imela problemov z iskanjem kampa v poznih urah, kar je v Franciji velik problem, naju je lani izučilo. 😉
Pot naju je vodila čez Italijo, do francoske meje, kjer sva si, še na italijanski strani, ogledala Tibetanski viseči most Cesana Claviere, čez katerega se lahko tisti, ki ste malo bolj adrenalinski tudi sprehodite. Le ta velja z vsemi tremi mostovi skupaj, s svojimi 544 metri za najdaljšega na svetu. Visok pa je kar 30 metrov. Meja med Italijo in Francijo leži v smučarskem središču, tako da razgledi niso nič kaj posebnega. Nekaj kilometrov naprej pa čudoviti razgledi, prelaz Villar-d’ Arene, ki leži na prbl. 2000 m.n.v. Tu je tudi eno izmed izhodišč za vzpon na Mont Blanc. Nekaj kilometrov naprej, ko sva se že spuščala, pa mogočen slap, Cascade de la Pisse.
Najin prvi daljši postanek sva naredila v drugem najvišje ležečem mestu v Evropi, Briançon (povpr. 1326 m). Mestece obdano z obzidjem, strme ozke ulice, trgovine s spominki. Mesto je uvrščeno na seznam francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. Skozi mesto sva se sprehodila, nakupila nekaj spominkov in dobrot. Na hribu pred obzidjem pa si privoščila malico. Briançon je poznan tudi kot mesto, skozi katerga vodi trasa kolesarske dirke Tour de France.
Proti večeru le prispeva do cilja za prvi dan, v univerzitetno mesto Grenoble. Mesto je obkroženo z gorami in velja za glavno mesto v francoskih Alpah. Tu se lahko z gondolo povzpnete na utrdbo Bastille, od koder se razprostira čudovit razgled. Midva sva si mesto ogledala le na hitro in nekaj na hitro pojedla. Nisva pretirana ljubitelja mest, bila pa sva tudi utrujena od celodnevne vožnje. Prenočila sva v centru mesta v Residhotel Grenette (46,17 €/noč)
Zjutraj brez tipičnega francoskega zajtrka ni šlo. 🙂 Ta dan nisva imela točno določene poti, le da prideva čim bližje romarskemu središču Lurdu. Po poti sva tako našla sotesko Cognin les Gorges, ki je na slikah izgledala kot lepa naravna znamenitost. Relanost pa je bila drugačna. Bila je le sprehajalna pot ob majhnem potočku.
Pot naju je vodila po podeželju, mimo polj sončnic, do dvorca Château de l’Arthaudière. Dvorec je bil zgrajen v 13. stoletju in ni najbolj obiskana znamenitost, tam sva bila namreč sama. Je pa le ta prekrasno poslikan. Če ne drugače, se vam ga izplača obiskati zaradi prečudovite poti, ki vodi do njega.
Vožnja naprej proti zahodnemu delu Francije in postanek v vasici Saint-Antoine-l’Abbey, ki velja za eno najlepših v Franciji. Najbolj je znana po starodavni cerkvi, ki predstavlja njeno središče. Idealno za kratek postanek med dolgo vožnjo.
V planu sva imela ogled palače Palais Ideal, ki je v celoti izdelana iz kamna in jo je gradil en sam človek kar 30 let. Že takoj, ko sva prispela sva videla, da je to zelo obiskana znamenitost. Ogromno parkirišče, prostih mest pa le nekaj. Ko sva prišla do vhoda, dolga vrsta. Po hitrem izračunu, bi za vstop čakala vsaj pol ure. Tako se za obisk nisva odločila in se raje odpeljala naprej. Le na hitro sva pogledala čez zid, ki je palačo obdajal, vendar veliko nisva videla.
Ura je bila že kar pozna, midva pa še brez prenočišča. Iz lanskoletnih izkušenj, sva vedela da se v Franciji kampi zapirajo že med 18-o in 19-o uro. Hitro sva začela iskati kamp. Našla sva ga v mestecu Espalion, ki se nahaja med dvema najlepšima vasema Estaing in Saint-Come d’Olt. Mestece leži na romarski poti (El camino de Santiago), ki vodi v romarsko središče Lurd in na končni cilj poti, Santiago de Compostela (Španija). Tako sva v kampu Sas Roc de l’Arche (30 €/noč) srečala veliko romarjev, ki so bili opremljeni le z majhnim šotorom. Vreme jim tisti dan res ni bilo naklonjeno, saj je močno deževalo. Naju to ni tako zelo motilo. 🙂