Road trip Francija – Španija: Pont du Gard, Azurna obala in Monako
Po prečkanju meje Francija – Španija, sva pot nadaljevala ob obali in v notranjost do znamenitega Pont du Garda, nato pa nadaljevala po znameniti cesti ob Azurni obali, vse do Monaka.
Kmalu ko sva prečkala državno meja, sva se zapodila v iskanje kampa za tisto noč. Naju je že prevečkrat izučilo, da se kamp v Franciji začne iskati raje bolj zgodaj, saj kampe po večini zapirajo že okoli 19. ure. Prvi kamp zaseden, v drugem kampu sva le imela srečo. Našla sva kamp Ma’Prairie, eden izmed dražjih kampov (51,30€/noč), med borovci in z bazenom. Pozor, moški v Franciji ne smejo v bazen s kopalnimi hlači. 🙂
Zjutraj malo kasneje na pot, saj je zjutraj rahlo deževalo. Najina prva postajanka so bile tako imenovane roza soline, ki pa na najino žalost, niso bile nič kaj roza. Roza so le v primeru, da so vsi pogoji hkrati izpolnjeni. Sva pa prvič videla flaminge v naravnem okolju.
Pot naprej proti starodavnem akvaduktu, Pont du Gard. Le ta leži v notranjosti in je ena izmed bolj obiskanih znamenitosti v Franciji. Ta dan je bilo res vroče in na žalost sva s seboj pozabila vzeti kopalke. Pod akvaduktom namreč teče reka, kjer se je na ta dan hladilo veliko obiskovalcev. Vstopnina: 9.50€/osebo.
V planu sva imela, da spiva nekje pri Marsellu. S parkirišča kličeva v kamp, če imajo kaj prosto, v prvem se nama niso oglasili, v drugem in tretjem vse zasedeno. Rekla sva si da “za foro” vprašava v kampu La Sousta, tik ob Pont du Gardu. Ob vsej gneči tudi pomislila nisva, da bi dobila prosto parcelo. Pa vendar sva imela srečo. 🙂 Tako sva nočila v kampu tik ob reki, med borovci. (cena: 34,80€) Eden izmed lepših kampov na najini poti.
Naslednji dan sva se zgodaj odpravila naprej na pot. Tokrat naju je čakala daljša vožnja, odpravila sva se proti Nici. Po približnp treh urah vožnje sva prispela do obale. Tu je termometer kazal 39 stopinj. Tu se je začela vožnja po čudoviti poti ob Azurni obali. Na začetku rdeče skale, strme pečine… Ob cesti veliko postajališč s čudovitimi razgledi. Pozno popoldne le prispeva do Nice. Komaj dobiva parkirno mesto v parkirni garaže, v centru mesta, tik ob plaži. Nica te res ne razočara, drevored s palmami, bel pesek, modro morje… res posebna kombinacija barv. Midva sva se tako ohladila v morju in se na kratko sprehodila ob obali in z opazovanjem izložb, ki so jih krasili dragi izdelki (krtače za lase, nakit, torbice…)
Pot proti Monaku, pred vstopom v državo naju le povprašajo po kaj sva prišla, pogledajo osebne dokumente in naju spustijo v državo. S težavo najdeva parkirno mesto in se odpraviva na raziskovanje. Sprehodila sva se mimo večjih zanimivosti, opazovala drage avte, do marine, kjer sva si tudi privoščila pivo, ki pa le ni bilo tako drago. 🙂 Za dve uri raziskovanja sva plačala parking 9 €.
Ko sva se odpravljala iz mesta, sva poklicala v bližnji kamp, če imajo le ti prosto. Tako sva se znašla v kampu La Ferme Riola, v hribih in že nazaj v Franciji. Kamp, ki nama bo za vedno ostal v spominu. Majhen, domač, prijazni lastniki. Na recepciji nudijo od piva, vina, domačih izdelkov (olive, olje, kis…), kruh, rogljičke… Ohladite se lahko tudi v manjšem bazenu.
Tako sva prišla do zadnje noči na tem road tripu. Naslednji dan naju je čakala le še vožnja proti domu. 🙂
