Portugalska: Barvita Lizbona
Tradicionalno sva se jeseni s skupino prijateljev odpravila v tujo državo. Ogled mesta Lizbona smo združili s koncertom skupin Amon Amarth, Machine Head in The Halo Effect. Brez okušanja tipične portugalske hrane in njihovih slastnih peciv tudi ni šlo.
Proti Lizboni smo se odpravili iz Benetk z letalsko družbo Ryanair. Cena povratne karte s kabinsko prtljago je znašala 134 eur. Avtomobile smo pustili kar na letališkem parkirišču. Imeli smo srečo v nesrečo, saj smo imeli zgodnji let in tako v Lizbono prispeli že ob 9. uri. V hotelu, kjer smo bili nastanjeno smo lahko brezplačno pustili prtljago, dokler naše sobe niso bile pripravljene. Bivali smo v hotelu Pensao Praca de Figueira, ki leži v čistem centru mesta. Za 5 oseb, 3 nočitve z zajtrkom smo plačali 533 eur. Hotel je odlično izhodišče za raziskovanje mesta, saj leži tik ob trgu “Figueira sequre”, ki je štartna točka za večino izletov, hop on – hop off bus, trgovine s spominki, restavracije, bari…
Prvi dan: CENTER MESTA
Dan smo začeli s kavo in tipičnimi portugalskimi slaščicami – pasteis de Belem. Le te prodajajo na vsakem vogalu. Cena za enega je prbl. 1 eur, če imate srečo so ti še topli in takšni so res najboljši. Kolački sicer izvirajo iz predmestja Lizbone – Belem. Nato pa smo se odpravila do trga Praca dom Pedro IV, ki je tlakovan z zanimivmi vzorci. Lizbona je znana po ploščicah, mozaikih različnih vzorcev. Tako je veliko stavb v ploščicah, notranjost restavracij, barov, različni vzorci po ulicah… Glavna ulica v Lizboni se imenuje Rua Augusta. Primerjamo jo lahko z glavno ulici v Barceloni – La Rambla. Tudi tu je ulica polna restavrcij, barov, trgovin, uličnih umetnikov. Ulica vodi do glavnega trga – Placa do Comercio, na začetku katerega leži Arco de Rua Augusta.
Po kratkem okrepčilu smo se peš odpravili do gradu “Castelo de Sao Jorge. Gradu nismo obiskali, je pa zanimiva pot do tja. Šli smo po progi znamnitega tramvaja “Tram 28” iz leta 1930. Proga vodi mimo več znamenitosti, skozi sosesko Alfama, mimo Lizbonske katedrale… Na vrhu smo si naročili tudi vsem znane tapase, ki so poznani ne samo v Španiji ampak tudi na Portugalskem. Na poti nazaj proti centru mesta, smo se ustavili na razglednih točkah, nam najlepši razlged je bil na razgledni točki “Mirador de Santa Luzia”.
Čas se je bližal tretji uri, tako da smo se odpravili proti hotelu za namestitev po sobah. Že doma smo kupili karte za Yellow Hop on – hop off avtobus, prvič. In kako priročno je začetna postaja ravno pred hotelom. Kupili smo 3 – dnevno karto, ki začne veljati ob prvem vstopu na avtobus in velja 72 ur, le ta pa vozi po dveh progah. Ena proti Belemu, druga na drugi konec mesta, proti oceanografskem muzeju. Mi smo oboje imeli plan obiskati. Cena: 45 eur/osebo. V ceno je vključena tud vožnja z ladjico, neomejena vožnja z vsemi tramvaji in brezplačen vstop oziroma vožnja z dvigalom “Santa Justa lift”. Tako smo za prvi dan odpravili na vožnjo do Belema in nazaj. Za konec še večerja na glavni ulici.
Drugi dan: BELEM
Po okusnem zajtrku na prvi hop on – hop off avtobus, smer Belem. Vožnja traja pribložno 45 minut. Belem, mesto ob reki Tajo, tik ob njenem izlivu v morje. Najbolj znano po okusni morski hrani, kolačkih Pasteis de Belem in čuovitem samostanu. Mi smo si najprej vzeli čas za pivo, kavo in kolačke z razgledom na reko in Belemski stolp. Belemski stolp je bila včasih izhodiščna točka mnogim pomorščakom. Nekaj minut hoje stran se nahaja še spomenik v obliki jadra, le tega so posatavili v spomin vsem raziskovalcem.
Med raziskovanjem smo odkrili bar s tapasi – Mister Tapas, kjer smo si privoščili hitro kosilo. Dekleti sva si privoščili še degustacijo znanega vina Portovca, ki sicer izhaja iz portugalskega mesta Porto. Zravn vsake različice sva dobili prigrizek, ki je po okusu sodil najbolj zraven. Priporočamo.
Za konec smo si ogledali še samostan “Mosterio dos Jeronimos”, ki izstopa s svojo arhitekturo. Tu je tudi pokopan raziskovalec Vasco da Gama. Grobnice si žal nismo ogledali, saj je bila predolga vrsta. Na ogled samostana pa ja, enostavno čudovito. Malenkost me je notranjost spominjala na filme Harrya Potterja, na dvorišče šole Hogwarts. Presodite sami. 🙂
Za vožnjo nazaj proti mestu smo si izbrali vožnjo z ladjico. Vožna traja približnu 40 minut, pripelje pa do glavnega trga Praca de Comercio. Razgledi so čudoviti, zapelje tudi pod mostom “Ponte 25 de Abril”, ki spominja na most v San Franciscu.
Po prihodu nazaj v center Lizbone, smo se odpravili do Hard Rock Caffe, kar je že kar naša stalnica. Lahko rečemo, da je ta eden izmed bolj zanimivih. Že popoldan pa smo opravili rezervacijo v restavraciji Canto da Atalaia, ki je znana po izvajanju glasbe Fado v živo. Le ta se nahaja v predelu Barrio Alto, ki velja za enega izmed bolj pristnih predelov. Restavracije je bila čisto polna, vse pa zelo “domače”. Okusna hrana, podobnega še nismo jedli nikjer, prijazno osebje in fantastična glasba. Kot zanimivost, ko je čas za glasbo se ugasnejo luči, hrane tisti čas ne strežejo, mora biti čista tišina. Priporočamo. 🙂
Tretji dan: OCEANOGRAFSKI MUZEJ IN KONCERT
Po zajtrku hitro na hop on – hop off avtobus, tokrat v drugo smer, proti oceanografskem muzeju. Karte smo kupili že v naprej, z vključeno ceno vožnje s teleferiko. Cena: 28 eur Oceanografiski muzej je razdeljen na več predelov, po morjih. Pa naj slike povejo več. Omenim lahko samo to, v primerjavi s tistim v Valenciji, je v Valenciji zame boljši, večji z več vrstami živali.
Do postajališča za avtobus kar s teleferiko in proti hotelu ter na večerjo pred koncertom. Tokrat smo za večerjo jedli paello. Zvečer pa nas je čakal koncert že omenjenih skupin. Le ta se je odvijal v bikoborbski areni, tako da je bilo še toliko bolj zanimivo.
Četrti dan: HITER SPREHOD PO MESTU IN DOMOV
Let proti domu smo imeli šele okoli 18. ure, tako da smo dopoldne izkoristili za hiter sprehod po mestu. Odpravili smo se do dvigala Santa Justa, za kamor je bila taka gneča, da bi čakali vsaj dve uri. Vožnjo z dvigalom smo izpustili, saj se lahko prav tako peš odpraviš do razgledne točke.
Z Urbanom sva obiskala še gotsko cerkev Carmo Convent. Od njega so po večini ostale le še ruševine, nekaj pa je še ohranjenega. Tu si lahko ogledate razne izkopanine, grobnice…. Uničena je bila v potresu leta 1755.
Za konec smo imeli v planu še krožno vožnjo z znamentim tramvajem št. 28, žal smo za las zgrešili prosto mesto na tramvaju, nanj gre le približno 20 ljudi, nam pa se je že mudilo na letališče.
