Road Trip Francija: Beli klifi in peščene plaže Normandije
Normandija, francoska regija ki se nahaja na severu države. Najbolj znana po mestu Mont Saint Michel in po bitki (izkrcanje) v Normandiji – operacija Overlord v 2. svetovni vojni. Na severu imamo tako visoke, bele klife in peščene plaže, na jugu regije pa neskončno ravnino.
Po obisku čudovite Champagne in Alzacije, sva se že zelo veselila, da bova končno prišla do morja in si ogledala čudovito Normandijo, kjer sva preživivela 3 dni. Tako sva se zjutraj vozila malo dlje in prvi postanek naredila v obmorskem mestu Le Treport.
Le Treport je mesto ki leži ob Rokavskem prelivu. Če je vidljivost dobra, lahko s prostim očesom vidimo celo obris Velike Britanije. Mestece je najbolj znano po belih pečinah in majhnih lesenih, belih hiškah z barvnimi strehami, katere so postavljene na plaži.
Avto sva parkirala na vrhu pečin (cena parkinga: 2,50 € za prbl. 3 ure), od kjer se razprostira najlepši razgled na mesto in Atlantski ocean. Temperature so se gibale nekje med 23 in 25 stopinj, tako da sva s seboj vzela kopalke. Noben od naju se še ni kopal v Atlantskem oceanu, tako da je bila za oba to točka, ki sva jo na road tripu nameravala obkljukati. Pot do mesta je vodila po strmih stopnicah, teh je bilo ogromno in že sva videla kako bova sopihala, ko bova šla nazaj. 🙂
Morje je imelo prijetnih 19 stopinj, nama je bilo vroče, tako da nisva veliko razmišljala in z veseljem skočila v morje. Že takoj sva opazila, kako se tu gladina morja hitro dviga, saj sva morala po pol ure brisače že prestavljati višje.
Po osvežitvi sva se sprehodila naprej po promenadi, tu je bilo veliko različnih stojnic, vrtiljakov… Pretirane gneče pa vseeno ni bilo. Edino ko sva prišla do svetilnika, tam pa je bila gneča, vendar ne turistov, ampak sami ribiči (okoli 40 jih je bilo). Urban je “strokovno” opazoval situacijo in ugotovil, da ima le redko kdo ujeto kakšno ribo, vsi pa so lovili le na umetne vabe. Na poti proti parkirišču sva navdušeno opazila, da na vrh vozi vzpenjača. Tako, da sva se do vrha odpravila kar z njo. Vožnja pa brezplačna.
Pot naju je vodila ob morju, vse do mesteca Dieppe, skozi katerega sva se le zapeljala, saj so bili skozi mesto zastoji. Vožnja je naprej potekala bolj po notranjosti Normandije. Vozila sva se med samimi polji, do naslednje točke na najinem zemljevidu, klifov Cap Fegnet, ki se nahajajo nad mestom Fecamp. Na vrhu le teh se nahajajo bunkerji in utrdbe, ki so ostali še iz časov 2. svetovne vojne.
Obala (Alabaster coast), ki se nahaja med mestoma Le Treport in La Havre, je znana po peščenih plažah pod visokimi belimi klifi. Njena največja naravna znamenitost je Falaise d’ Aval, klif v obliki slonje glave, ki svoj rilec namaka v morje. Ta se nahaja v mestu Etretat, tam pa se nahajajo kar trije klifi takšnih oblik. Na vsaki strani zaliva je razgledna točka, do vrha katere pa vodi ogromno strmih stopnic.
Tu sva komaj dobila prosto parkirno mesto, saj je bila velika gneča. Kraj velja za zelo oblegano turistično središče, kjer Francozi in Španci preživljajo svoj poletni dopust. Tu sva prvič opazila, da se je na ulici nosilo maske, tudi če nošenje le teh ni bilo obvezno.
Ura se je bližala šesti popoldne, tako da sva začela z iskanjem kampa. Prvi kamp, zaseden, drugi kamp in še ostalih pet, pa že zaprtih. Ja, v Franciji se kampi zapirajo že med 18. in 19. uro. Redko kdaj sva dobila kamp, ki je bil odprt dlje kot do 20. ure. Tako sva okoli pol devete ure prenehala z iskanjem in se v mestecu Houlgate vsedla na peščeno plažo, si odprla pivo in ob veliki oseki občudavala sončni zahod. No, kasneje sva na Bookingu poiskala hotel v mestu Saline (cena: 81/noč/osebi). Bila sva kar slabe volje, saj najraje kampirava in nama spanje v hotelu res “ne diši”. Si bova pa vseeno to dogodivščino zapomnila.
