Road Trip Francija: Bretanske plaže, raj za surferje

Bretanija in njene prečudovite, dolge, peščene plaže. Razburkan Atlantik, močni morski tokovi in veter, kaj bi si surfarji in kajtarji še želeli boljšega. Ta del Francije slovi kot raj za le te. In katere od teh plaž sva obiskala?

Po vtisih iz prejšnjega dne (roza plaža in odlična morska večerja), sva se odpravila naprej proti zahodu Francije. Ob poti sva si ogledala nekaj tipičnih britanskih cerkva in vasi.

Ta dan sva se v dopoldanskem času večinoma vozila, postanek sva naredila le v obmorskem mestecu Douarnez, kateri pa naju ni preveč navdušil. Sva si pa malo pretegnila noge.

POINTE DU RAZ

Pot naju je vodila mimo mesta Brest, proti najbolj zahodni točki najinega road tripa, proti rtu Pointe du Raz. Na poti sva imela kar nekaj problemov, saj je bila cesta zaprta in sva se tako vozila le v krogu. Po kratkem premisleku sva se odločila, da prav do konca rta ne greva, sva si ga pa ogledala od daleč, z ene najbolj čudovitih plaž, Plague de la Baie des Trepasses. Peščena plaža, morje čudovite modre barve, močan veter in visoki valovi. V morju pa sami deskarji, ki so uživali v teh odličnih pogojih. Na plaži je bil tudi reševalec iz vode in kontroliral dogajanje na plaži in v morju.

P.S. Ali na eni izmed fotografij opaziš napako? 😉

POINTE DE LA TORCHE

Peljala sva se nekaj kilometrov naprej proti naslednjemu rtu, Pointe de la Torche. Na levi in desni strani rta pa dolga peščena plaža. Na levi bolj umirjeno morje in močan veter, tu so uživali kajtarji in surferji. Na desni pa visoki valovi in manj vetra, raj za deskarje.

Na levi plaži je tako visela rdeča zastava (ni primerno za kopanje), na desni strani rta pa zelena zastava (primerno za kopanje). Naju ni nič zamikalo, da bi zaplavala, sva raje uživala ob razgledu.

Tu sva komaj dobila prosto parkirno mesto. Ta predel je narejen prav za surfarje, deskarje in kajtarje. Trgovine z opremo, popravljalne delavnice, bari v njihovem stilu. Počutiš se kot na kakšni avstralski plaži. 🙂

POLOTOK GAVRES in ISKANJE KAMPA

Ura se je že bližala večeru, tako da sva šla počasi v lov za kampom. Odločila sva se, da poizkusiva srečo na polotoku Gavres, ki je bilo leta 1829 vojaško območje. Tudi danes je to območje zaščiteno in na vhodu na polotok stojijo vojaki. Ne veva, če vedno, ampak v času najinega obiska so.

Prispela sva do konca polotoka, do kampa, kjer pa so nama povedali da nimajo več prostora za eno nočitev. Po videnem, je bilo v kampu še kar nekaj parcel, verjetno bi se našel prostor, če bi želela bivati več kot eno noč.

Ura je bila že kar pozna, tako da naju je že kar skrbelo, da bova spet morala spati v hotelu. Ja, za marsikoga sva čudna, ampak za naju je užitek kampiranje. 🙂

Po spletu sva iskala kje bi bil v bližini še kakšen kamp, vendar ga ni bilo. Našla sva le “camper park”, postajališče za avtodome. Vedela sva, da je le ta namenjen samo avtodomom, vendar sva si rekla da bova tvegala. Seveda sva za nočitev pošteno plačala tako kot ostali. Vsi so naju malo čudno gledali, vendar nobeden ni rekel nič. Tako sva postavila šotor, elektriko sva tudi imela na voljo, tako da sva si v miru skuhala večerjo. Edini problem je bil ta, ker zaradi “korone” niso obratovali wcji in tuši. Tekoča voda je vseeno bila. Pa sva rekla, da se bova že znašla in šla zvečer v bližnji bar na pivo, zjutraj pa tja še na jutranjo kavo.

Ponoči nama ni bilo ravno prijetno, vedela sva da tam ne smeva biti, nad polotokom pa je celo noč krožil helikopter. Tolažilo naju je to, da tam nisva bila edina s šotorom.

Zjutraj sva se zbudila, na hitro pojedla zajtrk in začela pospravljati. Skoraj sva že vse pospravila, ko se na kolesu mimo pripelje mestna redarka. Pride do naju in naju povpraša, če imava le avto in šotor ali tudi avtodom. Poveva, da sva le s šotorom. Razloži nama, da sva v prekršku in da bi morala imeti vsaj “avtodomsko kartico”. Poveva, da nisva vedela in da bova vse normalno plačala. Prijazno odvrne, da če želiva ostati se lahko pogovori z županom mesta in če le ta dovoli, lahko še ostaneva. Tako sva se ji le prijazno zahvalila in povedala, da sva ravno na poti naprej. Konec dober, vse dobro. 🙂