Road trip Francija: Domov čez Alpe
Približeval se je konec najinega potepanja. Pot naju je vodila od doline Loare, mimo Lyona, čez Alpe mimo jezera Lac du Mont Cenis do Italije in domov. Tako sva se zadnja dva dneva večinoma le vozila.
Prvi jutranji postanek sva naredila v mestecu Aubigny sur Nere, katero je pobrateno s škotskim mestom Haddington. Tu se zelo čuti njegov vpliv, saj je arhitektura in celoten videz mesta zelo podoben manjšim škotskim mestom.
Vožnjo sva nadaljevala proti Lyonu in vmes občudovala čudovite vinograde. Blizu mesta Verdigny, sva naredila tudi postanek za malico. V mestu Pierreclos sva si ogledala istoimenski dvorec. Leži med vinogradi, bolj na samem in med turisti ni tako poznan, tako da sva tam bila sama.
Ura se je počasi bližala sedmi, tako da sva morala iti v lov za kampom. Spet enak problem, kampi zaprti, obiskala sva kar tri in nobene sreče. Ura se je pribiževala osmi, tako da naju je že malo grabila panika, saj sva najino zadnjo noč v Franciji želela kampirati. Na najino srečo sva le našla odprt kamp, kamp Les 3 lacs du soleil, ki se nahaja v mestu Trept. Ta kamp je bil od vseh na tem potovanju najdražji.
Cena: 39 €/noč/2 osebi
Šotor sva hitro postavila, saj se je približevala nevihta. Postavila sva ga ravno še do časa. Kasneje sva nato morala “vedriti” v avtu. Hudega nama ni bilo, glasba, pivo in dobra družba. 😉 Ko se je vendarle malo “zvedrilo”, sva si začela kuhati večerjo, na malce poseben način, z dežnikom v roki, testenine pa so se kuhale na suhem pod mizo. 🙂
Zjutraj naju je pričakalo sončno in toplejše vreme. Ravno prav, da se je šotor vsaj za silo posušil. Odpravila sva se čez Alpe. Najprej sva si ogledala slapove Cascade de la Beaume, ki se nahajajo v bližini mesta Le Brignon. Pot naju je nato vodila po vijugasti cesti, skozi predore, do jezera Lac du Bourget. Tu sva se le ustavila na razgledni točki. Vozila sva se naprej mimo smučarskih prog, pohodnih poti, plezalnih sten…, raj za športne navdušence.
Na kar prideva do vrha prelaza Mont Cenis (2083), kjer se nahaja jezero Lac du Mont Cenis. Ko sva pregledovala to pot po “google maps”, se le ta ni zdel nič posebnega. V času najinega obiska pa je bilo čudovito, razgledi dih jemajoči. Modro nebo, turikzno jezero, okrog pa gore, na nekaterih se je videl še sneg. Jezero leži na nadmorski višini 1974 m. Na razgledni točki nad jezerom sva si privoščila francosko malico, francoska štruca in sir bree, z dodatkom italijanske salame. 😉
Naj omeniva, da je jezero umetno, vendar zato nič manj čudovito. 🙂
Čez nekaj sto metrov sva prečkala mejo in prispela v Italijo. Zadnjo noč sva preživela blizu mesta Torino, v kampu Bella Torino (cena: 29 €/noč/2 osebi). Na hitro sva skočila tudi do mesta, ki naju ni čisto nič navdušilo. Najbolj pa sva izgubljala živce z vožnjo po mestu, saj sva bila navajena na strpne francoske voznike, italijanski pa se z njimi glede vožnje ne morejo primerjati. 🙂
Naslednje jutro sva po zajtrku, zadnjič pospravila šotor in se po 13-ih nočitvah odpravila proti domu.
Skupaj sva prevozila: 4677,4 km
O stroških in ostalih podrobnostih pa v naslednjem blogu.
