Road Trip Francija: Obmorska mesta Bretanije
Bretanija, francoska regija na severozahodu države, ki leži ob Atlantskem oceanu. Znana po veliki razliki med plimo in oseko, čudovitih plažah. Ob obali se nahajajo čudovita manjša obmorska mesteca, katera ponujajo odlično morsko hrano.
Očarana nad Normandijo in mestecem Mont Saint Michel, sva se odpravila proti Bretaniji. Upala sva na malo hladnejše vreme, kar sva nato tudi dočakala. Ob najinem prvem postanku, ob čudoviti peščeni plaži, sva doživela tisti pravi sever Francije, vetrovno in hladnejše vreme. No, vseeno je bilo 23 °C. 🙂
Ena izmed stvari, ki sva jih imela v načrtu odkljukati z najinega seznam je bila pokušina ostrig. Povsod sva brala, da so najboljše v mestu Cancale, saj naj bi jih od tam dostavljali celo Napoleonu v njegovo rezidenco v Versailles. Avto sva parkirala na hribu nad mestom, tako da sva imela že takoj čudovit razgled na mesto. Ob morju promenada, zraven pa razne restavracije, ki ponujajo morske dobrote, ob katerih so se nama cedile sline.
V planu sva imela, da bova ostrige poizkusila v eni izmed restavracij, nakar sva opazila, da jih prodajajo na ulici. Postavljeni sta bili dve stojnici, ob njima je bilo le malo ljudi. Naročila sva porcijo, ki je vsebovala 12 ostrig prve kvalitete. Za njih sva odštela 9,50 €. Ostrige pred tabo odprejo in jih postrežejo na posebnem krožniku s priloženo limono. Naj poudariva, da prodajalec ni govoril niti malo angleško. No, pa smo se vseeno vse zmenili. 🙂
Malo s strahom sva prevzela najine ostrige, saj noben od naju ni vedel, kako naj bi se jih sploh lotila. Na najino srečo je bil poleg naju par, h kateremu sva malo pokukala, kako se pravilno lotiti zadeve. 🙂 Ostrige so nama bile okusne, okus čisto po morju, katerega pa malo omili limonin sok. Zadovoljna sva tako odkljukala še eno stvar na najinem seznamu želja.
Kasneje sva opazila, da se v mestu nahaja prava tržnica, kjer so ponujali same ostrige, zraven pa stojnica z vinom. Tu se je trlo večje število turistov, tako da sva bila zadovoljna z najino odločitvijo, da sva poizkusila ostrige na manj obljudeni stojnici.
Odpeljala sva se naprej ob obali in prispela do rta Pointe du Grouin. Po rtu vodi sprehajalna pot, od koder se razprostira pogled na čudovite pečine. Iz mesta Cancale vozijo tudi organizirani izleti s čolnom, od kjer lahko pečine vidite z drugega zornega kota.
Pot naju je še naprej pozitivno presenečala, saj bi se ob teh prelepih plažah lahko na vsakih nekaj kilometrov ustavil. Tako sva odkrila polotok Saint Coloumb, ki ob visoki plimi postane otok. Ob najinem obisku bi se do otočka še dalo iti, ampak se zaradi hitrega dviganja morske gladine nanj raje nisva odpravila.
Naslednja postojanka, mesto Saint Malo. Mesto obdaja obzidje in velja za najpomembnejše pristanišče severne Bretanije. Mesto je zelo turistično, tako da so bile v centru mesta obvezne maske. Po obzidju se lahko sprehodite in tako uživate v razgledih na manjše otočke, ki obdajajo mesto. Na teh otočkih se nahajajo razne utrdbe.
Mesto sicer izvira iz samostanske naselbine, včasih pa je bil otok. V enem obdobju je postal razvpit po piratih, kar se odraža tudi po raznih atrakcijah, predvsem takih za otroke.
Naslednja točka, ki sva jo nameravala obiska, grad Fort la Latte. Do njega vodi sprehajalna pot, približno 15 minut hoje. Gradu nisva kaj dosti videla, saj je bil vstop v grad plačljiv, midva pa se za ogled le tega nisva odločila. Sva pa imela lep sprehod skozi čudovit grajski vrt.
Nekaj kilometrov naprej sva prišla do rta Cap Frehel, na katerem stoji svetilnik. Parkirišče sva še kar hitro dobila, zapletlo pa se je pri plačevanju parkirišča. Bila je taka vrsta, da sva več časa porabila za čakanje na plačilo, kot za ogled (cena: 3 €). Ta del naju je malenkost spominjal na Škotsko, saj je bilo veliko zelenja, nad morjem pa visoke pečine. Na tem predelu poteka tudi krožna pohodniška pot, tako da se lahko od gradu Fort la Latte do rta sprehodite peš. Bilo je kar nekaj pohodnikov.
Ura se je bližala šesti popoldne, tako da sva šla na lov za kampi. Našla sva kamp Bellevue, ki leži na pečini tik nad morjem v mestu Saint Quay Portrieux. Moja velika želja je bila, da bi na tem road tripu vsaj enkrat kampirala ob morju. No čisto ob morju nisva bila, imela pa sva razgled nanj in na čudovit sončni zahod. V sklopu kampa je bil tudi bazen in manjša trgovina, kjer so zjutraj prodajali sveže francoske štruce in francoske rogljičke.
V planu sva imela, da si ta dan privoščiva morsko večerjo. Že cel teden sva sanjala o školjkah. Ko sva se sprehodila do mesta sva ugotovila, da imajo že vse restavracije zaprto kuhinjo. Na srečo so nama ponudili hladno ploščo za dve osebi. Tako sva dobila prav slastno večerjo. Školjk sicer ni bilo, so bile pa kozice, sir, ribja pašteta, pršut, sadje… Bilo je prav slastno. Tako sva ob kozarcu vina in odlično hrani zaključila dan.
