Road Trip Francija: Roza plaža in morska večerja
Bretanija, francoska regija na severozahodu države, najbolj znana po ogromni razliki med plimo in oseko. Glede tega sva se ta dan res prepričala, saj sva hodila po skalah, katere so bile čez nekaj ur čisto pod vodo. Druga značilnost Bretanije pa je odlična morska hrana, tako sva si ta dan privoščila okusno morsko večerjo.
Pot sva nadaljevala ob morski obali Bretanije. Zjutraj sva z razgledom na morje pojedla tipičen francoski zajtrk in spila kavo. To, da ima kamp svojo majhno trgovino pride res prav, sploh kar se tiče nakupa kruha, sira in ostalih francoskih dobrot.
Vozila sva se skozi majhne vasice, vsaka pa je imela svojo cerkev, katere so bile vse kamnite. Res je bilo zanimivo spremljati, kako se je arhitektura le teh spreminjala, ko sva potovala proti zahodu.
Prva postojanka za ta dan je bila ogled Abbaye de Beaport. Ta je bila zgrajena v 13. stoletju, lahko si jo ogledate tudi od znotraj. Cena: 2 € Midva sva si jo ogledala le od zunaj.
Nekaj km naprej, v naselju Trevou Treguignec se nahaja The house between two rocks (hiša med dvema skalama). Leži tik ob morju, ob tako imenovani plaži Cote d’Armor. Lastnik je hišo zgradil med dvema skalama zaradi zaščite pred močnimi neurji, ki so tam pogost pojav. Hiša je bila zgrajena leta 1861, ko se je lahko gradilo hiše, kjerkoli si želel.
Pet minut hoje od hiše med dvema skalama se nahaja čudovita skalnata plaža. Tu iz morja štrli ogromno skal, katere ob plimi izginejo pod morsko gladino. Priporočava edino malo boljšo obutev, saj je kar nekaj hoje.
Bližal se je čas kosila, tako da sva v mestu Perros Guirec naredila postanek. Kot da naju še ni izučilo, so bile vse restavracije že zaprte, oziroma zasedene za čas kosila. Ura je bila okoli treh popoldan. Naslednji možen termin pa šele ob 19. uri. Tako sva spet ostala brez najinega težko pričakovanega “morskega kosila”. Na hitro sva se ustavila v pekarni, nekaj na hitro prigriznila in se z upanjem, da bova vsaj pravočasna za večerjo, odpravila naprej.
Ena izmed težko pričakovanih ogledov na najini poti je bila La Cote des Granites Roses, tako imenovana roza plaža, saj so skale in pesek nežno roza barve. Ta je dolga kar 30 km in se razteza od mesta Plestin les Greves do Louannec. Midva sva se ustavila v mestu Tregastel, ki leži nekje na sredini. Ta del je sicer najbolj priljubljena turistična destinacija, kjer Francozi in Britanci preživljajo poletni dopust. V času najinega obiska pretirane gneče ni bilo. Najprej sva se ustavila na višje ležeči razgledni točki, od koder sva od daleč opazovala del plaže in svetilnik Phare de Men Ruz.
Imela sva kar nekaj težav, da sva sploh našla točno lokacijo. Navigacija naju je kot že neštetokrat peljala čisto po svoje. 🙂 Sva že skoraj obupala in si rekla, da jo obiščeva naslednjič, ko obiščeva Francijo, pa sva jo na srečo le našla.
Bila bi res škoda, da bi izpustila tako čudovito lokacijo. Roza pesek, roza skale… na skalah pa še živi polžki, školjke, sol… Midva sva bila tam v času oseke, se sprehajala po plaži, plezala po skalah, katere je čez nekaj ur prekrilo morje. Kar ne moreš verjeti, da tam kjer stojiš bi te čez nekaj ur čisto prekrila voda. Ja, razlika med plimo in oseko je tu lahko kar 10 m.
Tu imaš občutek kot, da si na drugem planetu. Okoli tebe so same ogromne skale, ostanki morske trave, majhni polžki, sol… Midva bi lahko tam preživela več dni in se teh razgledov ne bi naveličala.
Tu sva preživela ogromno časa. Od tu tudi nekaj več fotografij. Ja, res sva jih naredila ogromno. 🙂
Pot sva nadaljevala naprej proti zahodu. Pozno popoldne sva se tako zakampirala v kampu Cote de Legends v mestu Brignogan Plage. Kamp leži čisto pri morju in ima tudi svojo lastno plažo. Cena: 22 €
Prav na hitro sva postavila šotor in se odpravila v mesto, v lov na težko pričakovano večerjo. Res sva upala, da bo vsaj kakšna restavracija odprta. Tako sva prispela do restavracije La Corniche. Takoj sva opazila, da je restavracija čisto polna, vendar sva se odločila, da vseeno vprašava če imajo kakšno mizo prosto. Na najino srečo so imeli še eno, vendar tik ob “šanku”, nama je bilo vseeno kje, samo da dobiva večerjo. 🙂
Hitro sva dobila jedilni list in ob njem so se nama kar zasvetile oči. Sama morska hrana. Na koncu sva izbrala ploščo za dve osebi, ki je vsebovala: rakovico, 500 g škampov, 400 g kozic, 6 školjk, skodelico morskih polžov, 12 ostrig. Zraven pa še dve omaki (česnovo in paradižnikovo) ter kruh in maslo. Vse skupaj sva jedla kar uro in pol, količinsko je bilo pa toliko da sva komaj pojedla. Nekaj polžev sva celo pustila. S tem sva odkljukala še eno stvar na najinem seznamu, prvič sva jedla polže, sicer morske, ampak tudi to šteje. 😉 Cena: 86 eur
Zraven sva si naročila še buteljko vina, za predjed pa sva dobila “zelenjavni koktajl”. Sama sem v letošnjem letu praznovala okroglih 30 let, tako da je bila to moja rojstnodnevna večerja, boljše ne bi mogla imeti. 🙂 😀
Imela sva kar nekaj težav, kako se sploh lotiti zadeve. Nikoli še nisva jedla rakovice, prav tako ne polžev. Zraven pa sva dobila ogromno pribora, ki sva ga prvič videla.
Nad tem dnem sva bila res navdušena, čudovite, zanimive plaže. Za konec dneva pa še najbolj okusna morska večerja. 🙂
