Road trip Romunija in Bolgarija: 16-dnevni načrt poti
Za road tripa poletja 2024 sva si izbrala državi Romunija in Bolgarija. Na pot sva se tako kot ponavadi odpravila v začetku meseca avgusta. Pot naju je vodila čez Madžarsko, mimo Blatnega jezera, do meje z Romunijo, kjer sva jo prečkala pri kraju Arad. Nato po sredini države do Črnega morja in ob obali Črnega morja do meje z Bolgarijo. Po sredini Bolgarije sva se nato vračala proti domu. Zadnji postanek sva naredila v Srbiji.
1. dan: Idrija – Szeged – Arad
Zjutraj na pot, čez Slovenijo, do meje z Madžarsko, mimo Blatnega jezera, mesta Szeged in na mejnem prehodu pri mestu Arad prečkala mejo in prispela v Romunijo. Na meji sva čakala kar 1,5h. Prvi vtis o državi, nestrpni vozniki, avti s tujimi tablicami, razvidno da je ta del države je res reven. Okoli 19. ure prispeva v prvi kamp. Kamp majhen, urejen, prijazen lastnik.
Nočitev: Camping Route Roemenie (17,50 €/noč)
Prevoženi km: 799 km
2. dan: Arad – Deva – Hunedoara – Baru – Pascoaia – Valea Lui Stan
Zajtrk in pot proti prvi označeni točki, do mesta Deva. Tam ogled trdnjave na vrhu hriba. Do trdnjave se lahko odpravite z vzpenjačo ali peš. Ruševine trdnjave nama niso bile nič posebnega, razgled pa. Pol urna vožnja do gradu Hunedoara, ki velja za enega izmed najlepših v Romuniji. Na tem delu države se je že videlo izboljšanje, bolj urejene ceste, vasice, mesta, bolj kulturni vozniki. Grad lepo urejen in vreden obiska. Po ogledu sva si privoščila še tipične romunske prigrizke, langoš in kurtoš. Sprejmeva odločitev, da se že ta dan odpraviva do kampa med panoramskima cestama Transalpino in Transfagarahan, ter tam prenočiva 2 dni. Vožnja čez prelaz, kjer se dvigneva na nadmorsko višino 1500m. Ob cesti kar nekaj šotorov, kjer ljudje dejansko živijo, nabirajo gozdne sadeže in jih ob cesti prodajajo. Na odcepu za panoramsko cesto Transalpino veliko stojnic s hrano, pijačo in spominki. Tu kupiva sir in žganje. Od tu do kampa še 1,5h vožnje. Prispeva v čudovit kamp, ob ribniku, na dovrišču lastnikov kampa.
Nočitev: Kamp Balta Cu Tei (13 €/noč)
Prevoženi km: 340 km
3. dan: Transalpina (Brezoi – Ramnicu Valcea – Costesti – Horezu – Novaci – Obarsia Lotrului)
Zbudi naju močno sonce, v senci tako pojeva zajtrk in se okoli 10. ure odpraviva proti panoramski cesti Transalpina. Panoramska cesta se na južni strani začne malo pred mestom Novaci, kjer tudi midva štartava. Vijugasta cesta, nekaj km pred smučarskim središčem stojnice s hrano, prav prijetno hladno. Kasneje se cesta začne hitro, vijugasto vzpenjati. Celotna cesta je dolga 148 km, njena najvišja točka pa je 2145 m nadmorske višine. Vrh je v času najinega obiska na žalost v gosti megli, zaradi nizke temperature, 10,5°C greva le na hitro iz avta, se malo sprehodiva in se spustiva nazaj v dolino. Nama so bili razgledi na tej strani (severni) lepši. Na začetni severni točki se ustaviva na kosilu, golažu. Po poti do kampa se ustaviva še na razgledni točki na jezero Lacul Vidra.
Nočitev: Kamp Balta Cu Tei (13 €/noč)
Prevoženi km: 248 km
4. dan: Brezoi – Transfagarashan – Bran
Iz kampa proti drugi panoramski cesti Transfagarashan, ki je v Romuniji tud najbolj poznana. Cesta je dolga 90 km, najvišja točka pa je 2034 m nadmorske višine. Znana je tudi po tem, da na tem območju prebiva veliko število medvedov, in redki je ta, ki ob vožnji ne sreča prav nobenega. Na panoramsko vožnjo se odpraviva z južne strani. Najprej le vasice, nato pa sprememba pokrajine, gozd, hribi, slapovi… Po nekaj kilometrih že srečava prvega medveda. Na celotni poti sva srečala kar štiri. V času najinega obiska ni bilo gneče, saj sva šla v dopoldanskih urah in sredi tedna. Kaj kmalu prispeva na najvišjo točko, kjer so urejena tri plačljiva parkirišča, je gneča, vendar prosto mesto dobiva takoj. Na vrhu se nahaja jezero Lacul Balea, stojnice s hrano in restavracija. Tu kljub nizkim temperaturam (10°C) preživiva kar nekaj ur, na stojnicah si privoščiva tudi kosilo. Do tu se lahko iz bliužnjega mesta odpravite tudi z gondolo. Spustiva se v dolino in se zapeljeva do kampa v bližini mesta Bran.
Nočitev: Heaven Camping resort Bran (26 €/noč)
Prevoženi km: 294 km
5. dan: Bran – Prejmer – Buzau
Deževno jutro, hitro pospravljanje šotora, zajtrk v skupni kuhinji v kampu. Odpraviva se proti gradu Bran, ki je vsem poznan po zgodbi o Drakuli. Do gradu prispeva že pred deseto uro in se tako izogneva gneči. Grad in okolica sta zelo turistična. V gradu so sobane opremljene s starim pohištvom, poudarka o zgodbi o Drakuli ni velikega. Po ogledu se odpraviva proti mestu Prejmer, ki sodi tudi pod Unesco. Teh mestec je na tem področju kar nekaj, če imate čas priporočava da obiščete vse. Midva sva obiskala le tega, saj sva to prepozno ugotovila. Tu si ogledava trdnjavsko cerkev, ki leži znotraj obzidja. Po obzidju se lahko tudi sprehodiš, prostori so med seboj povezani z lesenimi podesti. Mestece naju pozitivno preseneti, tu spijeva še kavo in pojeva kosilo. Nato daljša vožnja do kampa pri blatnih vulkanih. Ko prispeva v kamp, tam ni nobenega, po telefonu se le nekako zmenimo, da naj šotor kar postaviva. Kamp je do velikih blatnih vulkanov oddaljen pribl. 2 km, do malih pa vodi peš potka, prbl. 10 minut hoje. Vulkani naju pozitivno presenetijo, rahel vonj po glini, pokrajina pa fascinantna, nekaj kar nama bi bilo žal da ne bi obiskala. Je pa po najinem mnenju dovolj, da obiščete le ene od dveh.
Nočitev: Camping Muddy land by vulcanii Noroiosi (19 €/noč)
Prevoženi km: 216 km
6. dan: Buzau – Braila – Isaccea – Somova – Tulcea – Murighiol
Daljša, 4 urna vožnja do delte reke Donave. Cesta naju vodi ob meji z Ukrajino. Narava se je hitro spreminjala, ravnina, pašniki, višje temperature. Popoldne prispeva do večjega mesta Tulcea. Sprehodiva se po promenadi, kjer te na veliko vabijo na različne izlete z ladjico po delti reke. Po vsem prebranem je najbolje iti na izlet z manjšim čolnom (“speed boat”), ki te pelje po manjših rokavih reke. Zaradi prevelikih tresljajev in trajanja izleta (cel dan), se zaradi pričakovanja novega člana ne odločiva in tako izlet po delti reke Donave pustiva za naslednjič. Za tiste, ki boste šli na izlet, imajo po večini vsi enake cene (60 €/osebo za 9-10 urni izlet). V mestecu greva tudi na ribje kosilo v restavracijo Pescadia Ivan. Zakampirava se v kampu oddaljenem prbl 45 minut vožnje od mesta. Kamp ob reki, z bazenom. Tu je v primerjavi s preostalo Romunijo zelo vroče. Če boste potovali v ta del države imejte s seboj obvezno tudi dolga oblačila, še boljše pa kar kakšno mrežo za čez glavo, saj je tu res ogromno komarjev. Nama ni pomagal noben sprej ali sveča, edino dolga oblačila.
Nočitev: Casa din Delta Murighiol (28 €/noč)
Prevoženi km: 297 km
7. dan: Murighol – Dunavato de Sus – Sarinasuf – Sabangia – Enisala – Salcioara – Jurilovca – Murighol
V kampu sva se odločila, da tu ostaneva dve noči in ta predel prevoziva z avtom. Zjutraj tako lahko malo dlje poleživa in v miru pozajtrkujeva. Vožnja ob obali reke, skozi male vasice, ob nasadih paradižnika, paprik in jajčevcev. Kupiva tudi nekaj zelenjave po res nizki ceni. Vmes se ustavljava ob zalivih, trdnjavah… in tako prideva tudi do ruševin Orasul Antic Argamum, ki so ostanki nekoč večjega mesta. Hitro naju odženejo komarji, okoli naju so letali celi roji. Odpraviva se nazaj do mesta Tulcea in tam obiščeva akvarij, ki se razprostira v treh nadstropjih. Popoldne in večer preživiva v kampu.
Nočitev: Casa din Delta Murighiol (28 €/noč)
Prevoženi km: 204 km
8. dan: Murighol – Constanta – Eforie Nord
Vožnja proti obali Črnega morja, do obmorksega mesta Constanta. Mesto se hitro razvija, tu je že kar nekaj luksuznih hotelov, na veliko se tudi gradijo novi. V mestu gneča, komaj najdeva prosto parkirno mesto. Sprehodiva se po promenadi. V eni izmed restavracij si privoščiva ribjo čorbo. Vožnja skozi kaos na cesti (prometne nesreče, delo na cesti, nestrpni vozniki, zapore cest), do mesta Eforie Nord, kjer se tudi zakampirava. Kamp je v slabem stanju, sanitarije so v kontejnerjih, neurejene parcele… Je pa kamp v bližini plaže in hotelskih kompleksov. V kampu so večinoma sami domačini. Popoldne se odpraviva do plaže Eforie Nord. Na plaži ležalnik pri ležalniku, mivka, gneča, bari… Najin cilj je, da zaplavava v Črnem morju saj se še nisva. Morje ima prijetnih 25°C. Zaradi pozne ure se plaža začne prazniti, tako da postane prav prijetno.
Nočitev: Camping Bucuria (30 €/noč)
Prevoženi km: 174 km
9. dan: Eforie Nord – 2Mai – Shabla (Bolgarija) – Kavarna – Kranevo – Varna – Shkorpolovtski
Pot proti meji z Bolgarijo. Na meji naju ustavijo le na romunski strani, vsega skupaj za 20 minut. Tako prispeva v Bolgarijo, kjer že na meji zamenjava denar v njihovo valuto in kupiva njihovo vinjeto, ki je namreč obvezna po večini regionalnih cest, ne le na avtocestah, tako da nakup opravite predhodno preko spleta ali pa takoj ob prečkanju meje. Vožnja ob obali Črnega morja. Pokrajina se kmalu začne spreminjati, klifi, divje plaže, veliko divjega kampiranja. Tu se ustavljava kar pogosto, saj je pokrajina res lepa. Prvi daljši postanek narediva na rtu Kaliakra, kjer se nahajajo ostanki nekdanje utrdbe in mesta Kaliakra. Vstopnine ni, plača se le parkirišče. Ruševine se nahajajo na visokih klifih, v morju opaziva tudi kar nekaj delfinov. Pot naju vodi naprej do nekdanjega samostana, ki je vklesan v skalo, samostan Aladazha. Tu gneče ni, je pa zelo zanimivo za obiskati. Zaradi gneče na cesti, ki je okoli obmorskih mest, se izogneva mestu Varna in se po stranskih cestah zapeljeva do kampa za to noč. Kamp manjši, nahaja pa se tik ob morju. Ta kraj ni tako zelo turističen, kljub temu je v mestu kar nekaj restavracij s tipično bolgarsko hrano. Za večerjo obiščeva restavracijo Saddle Bistro, kjer se morava znajti z menijem v cirilici.
Nočitev: Camping Shkorpilovtsi (34 €/noč)
Prevoženi km: 272 km
10. dan: Shkorpilovtsi – Nesebar – Staro Tarnovo (Dragishevo)
Prvi postanek v tem dnevu narediva v starem mestu Nesebar. Luštno mesto, z majhnimi trgovinicami, ostanki obzidja, tlakovanimi ulicami, ostanki amfiteatra, cerkev iz 14. stoletja… Pot naprej in tako že zgodaj popoldne prispeva do kampa v bližini mesta Staro Tarnovo. Urejen kamp, z bazenom, kar v tej vročini (36°C) pride zelo prav. Kamp sicer brez neke konkretne sence. Lastniki kampa angleži, opremijo te z vsemi informacijami kaj si je v bližini za ogledati, del recepcije je urejen kot trgovina in bar. Odločiva se, da tu prenočiva dve noči. To noč je na nebu tudi ogromnu zvezdnih utrinkov. Glede na to da je kamp dokaj na samem in izven mesta, je to idealen kraj za opazovanje le teh.
Nočitev: Camping Dragijevo (30 €/noč)
Prevoženi km: 363 km
11. dan: Dragishevo – Veliko Tarnovo – Doyrentsi – Krushuna – Dragishevo
Po predlogih, ki jih dobiva v kampu, greva v raziskovanje okolice. Najprej obiščeva mesto Veliko Tarnovo, verjetno v največji vročini kar sva jo doživela na tem road tripu. Komaj najdeva prosto parkirno mesto. Ogledava si ostanke trdnjave. Naprej se zapeljeva do jame Devetashka, ki naju še najbolj spominja na naš Rakov Škocijan. Jama je znana po veliki koloniji nateopirjev, v njej pa so tudi snemali kar nekaj hollywoodskih filmov. Je prijetno hladno. Po približno pol ure vožnje prispeva do slapov Krushuna, ki pa naju kar malo razočarajo, saj so veliko manjši kot sva pričakovala. Je pa urejena krožna peš pot, ki poteka večinoma časa po gozdu, tako da je prav prijetna ohladitev. Na začetku poti je tudi javni bazen. Na poti proti kampu se ustaviva v restavraciji Mehana, kjer jeva najboljšo hrano na tem potovanju, pa še za res nizko ceno. Na koncu dneva naštejeva vsaj 32 zvezdnih utrinkov.
Nočitev: Camping Dragijevo (30 €/noč)
Prevoženi km: 223 km
12. dan: Dragishevo – Etar – Shipka – Sarnitsa
Zjutraj ohladitev v bazenu in naprej na pot. Najprej sva obiskala etnografski muzej na prostem, ki se nahaja v bližini mesta Etar. Prikazan stil življenja ljudi v preteklosti. Lepo turistično urejeno, tlakovane ulice, hiške ki prikazujejo star način življenja bolgarov. Pot naprej čez prelaz Shipka. Vrh se nahaja na 1280 m nadmorske višine, kjer se nahaja tudi spomenik v spomin osvoboditve Bolgarije. V mestu Shipka, ki se nahaja malo nižje, si ogledava še istoimensko cerkev, ki je zgrajena v ruskem stilu. Malo daljša vožnja do kampa, kjer naju pot pelje ponovno čez enega izmed prelazov, skozi vasi, gozdove… Proti večeru prispeva do mesta Sarnitsa, kjer se tudi zakampirava. Kraj v katerem so prebivalci večinoma muslimanske vere, zato je v kraju in okolici kar nekaj mošej. Razvidno je, da se kraj razvija v zelo turističnega. Leži namreč ob jezeru, na nadmorski višini 1150 m. Okolica pa ponuja kar nekaj možnosti za aktivnosti v naravi. Pohodništvo, ribolov, kolesarjenje… Kar malo nama je žal, da tu ne moreva ostati kak dan dlje. V kampu dobiva eno izmed zadnjih parcel.
Nočitev: Camping Veselo Selo (15 €/noč)
Prevoženi km: 343 km
13. dan: Sarnitsa – Rila – Sapareva Banya
Vožnja čez gorovje Rodopi, mimo smučarskega središča Bansko, do Rilskega samostana, ki velja za eno izmed večjih znamenitosti Bolgarije. Na srečo dobiva prosto parkirno mesto kar hitro. Priporočava da parkirate nekje ob cesti, pred samostanom in se do le tega odpravite peš. Vstopnine ni, razen za obisk muzejev, ki se nahajajo znotraj samostana. Midva obiščeva enega izmed le teh, kjer se nahaja tudi črna kuhinja z 22 m visokim dimnikom. Obisk samostana res priporočava. Naprej 20 minutna vožnja do kampa za to noč. Kamp čisto nov, brez sence (majhna drevesa), v ceno pa je vključen tudi bazenski kompleks s termalno vodo. V kampu se nahajajo skupni, zaprti, klimatizirani prostori, z opremljeno kuhinjo, kar naju je v vročini reševalo.
Nočitev: 7 lakes camping (32 €/noč)
Prevoženi km: 274 km
14. dan: Sapareva Banya – Sofija – Belogradchik
V tem kampu sva spala z namenom, da se takoj zjutraj odpraviva do jezer (7 Rila Lakes), ki so od kampa oddaljeni približno 20 minut vožnje. Do jezer se lahko odpravite peš ali z žičnico. Na parkirišču že gneča, ko le prispeva do začetne točke, nama povejo da žičnica ne obratuje, da se je pokvarila. Vseeno počakava približno eno uro, vendar je do takrat ne uspejo popraviti. Do jezer bi se lahko odpravila peš, vendar se zaradi mojega stanja za to ne odločiva, pa ostane za naslednjič. Tako imava ta dan kar nekaj časa in se odločiva za obisk glavnega mesta Bolgarije, Sofije, ki ga drugače ne bi obiskala. Parkirava v središču mesta, v eni izmed garažnih hiš in se odpraviva do glavne znamenistosti mesta, stolnice sv. Aleksandra Nevskega. Vstopnine ni. Nato se še malo sprehodiva po mestu. Nama mesto ni nič posebnega in všeč nama je, da sva se tu ustavila le za nekaj ur, saj če bi potovala z letalom, za namenon da obiščeva le Sofijo, bi bila zelo razočarana. Vožnja dalje, po soteski Iskar, do mesta Belogradchik. Pozno popoldne prispeva do manjšega kampa, ki se nahaja kar na dvorišču hiše starejše gospe, kjer so poleg naju le še eni gostje. Belogradchik je znan po zanimivih oblikah skal, ki so naju malnkost spominjala na grško Meteoro. Pozno popoldne se tako odpraviva na raziskovanje okolice in na večerjo s čudovitom razgledom na to posebno pokrajino.
Nočitev: Camping Madona (20 €/noč)
Prevoženi km: 310 km
15. dan: Belogradchik – Bregovo – Golubac – Ivanovo
Po zajtrku si v mestu Belogradchik ogledava še istoimensko trdnjavo. Priporočava zgodnji ogled, pred 10. uro, saj potem pridejo velike skupine. Ob odhodu sva namreč srečala kar nekaj avtobusov. Utrdba je zgrajena med skalami. Naprej proti Srbiji, kjer mejo prečkava pri mestu Bregovo. Na bolgraski strani naju ustavijo, odpreti morava prtljažnik, nato pa naju spustijo naprej. Na srbski strani samo preverijo dokumente. Takoj čez mejo se opazi večja razvitost države kot sva jo bila navajena v Bolgariji in Romuniji. Na cesti pa kot v Romuniji, ponovno večji kaos. V Bolgariji se res držijo cestnih predpisov. Vožnja ob reki Donavi, od koder imava čez reko ponoven pogled na Romunijo. Po približno 50 km vožnje prispeva do utrdbe Golubac, ki jo tudi obiščeva. Za obisk trdnjave so na voljo tri različne vrste vstopnic, glede na dolžino in zahtevnost ogleda. Midva kupiva osnovno. Pozno popoldne se zakampirava v kampu, ki je na dvorišču ene izmed hiš, v kampu pa sva sama. Lastniki so v tem času tudi na dopustu, tako se vse zmenimo kar preko telefona. Kamp resnično priporočava.
Nočitev: Cyclo camp Zivotnica Camping (30 €/noč)
Prevoženi km: 333 km
16. dan: Ivanovo – (Beograd) – Ilok – Vukovar – Zagreb – Idrija
Zjutraj naju zbudi petelin s sosednje kmetije, tako da sva že zgodaj na poti. Lastnikom kampa za prijaznost pustiva suho domačo klobaso in najino sliko z zahvalo za prijaznost. Odpraviva se proti mejnem prehodu s Hrvaško, kjer pa nama GPS kaže hude zastoje. Odpraviva se proti drugem mejnem prehodu, kjer gneče ni zaznati. Na poti do tja, v eni izmed vasi, nama prijazen domačin pove, da je ta mejni prehod namenjen le domačinom in da midva tam čez ne moreva. Usmeri naju na drug mejni prehod, kjer je vseeno gneča, vendar ne tolikšna kot na glavnem mejnem prehodu. Tako se odpraviva proti mejnem prehodu blizu mesta Ilok. Tam čakava le 1 uro in 40 minut, medtem ko bi na glavnem mejnem prehodu čakala 4 ure. Po poti se v Sloveniji ustaviva še na pici in tako po 11 urah in pol le prispeva domov.
Prevoženi km: 726 km
Skupaj prevoženi km: 5416 km
Stroški potovanja
Nočitve: 366 €
Gorivo: 464 €
Parkingi, cestnine, vinjete, wcji: 60 €
Trgovine: 291 €
Restavracije, bari: 290 €
Spominki, darila: 48 €
Vstopnine: 143 €
Skupaj: prbl. 1662 € –> prbl. 831 €/ osebo
