Road trip Škotska: Edinburgh 2. del
Drugi dan najinega potepanja po Edinburghu sva začela z nakupom zajtrka v trgovini Aldi (Hofer). Nato pa pozajtrkovala v Princess Gardens (park) v središču Edinburgha.
Sprehodila sva se po ulicah starega dela Edinburgha. Na vsakih nekaj metrov je bil kakšen umetnik, vsak s svojo točko. Od stand up, plesa, žongliranja… Res za vsakega nekaj. Edina slabost je ta, da ti “non stop” nekdo ponuja letak za njihovo predstavo in te prepričuje za ogled le te. Tako sva imela po pol ure polne roke letakov.
Malo čez dvanajsto uro sva se odpravila proti Edinburškemu gradu (Edinburgh Castle), kjer je ob 13. uri tako imenovan 1 o’clock gun. Vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, točno ob trinajsti uri ustrelijo s topom. To tradicijo ohranjajo že od leta 1861. Takrat je meščane obveščal, koliko je ura.
Nama se 1 o’clock gun ni zdel nič posebnega. Sva ga sicer le slišala, poči pa le enkrat. Grad sva si ogledala le od zunaj, saj sva se odločila da bova raje obiskala kakšen grad na severu Škotske.
Kot velika “fanica” Harry Potter sage, sem v veliko detajlih videla kje vse je pisateljican J. K. Rowling dobila navdih. Mesto res spominja na svet Harrya Potterja. Tako sva se sprehodila tudi skozi ulico, po kateri je pisateljica J.K. Rowling dobila navdih za “Prečno ulico”. Ozka ulica z majhnimi trgovinami in pisanimi stavbami. Tu pa je kar nekaj trgovin, kjer prodajajo različne spominke, knjige, čarovniške palice…, ki so povezani s Harry Potter sago.
Na tej ulici je prav tako muzej v kar treh nadstropjih. V njem je tudi “foto točka”, kjer si nadaneš očala, čarovniški plašč in šal. Seveda tega nisem izpustila. 😉
Pred kosilom sva imela v planu še obisk Greyfriars Kikyard (pokopališče) in kip terierja, Greyfriars Bobby-a. Greyfriars Kikyard, je najstarejše pokopališče v Edinburghu s samimi kamnitimi nagrobniki. Ti kar malo nažene strah v kosti, saj o pokopališču krožijo razna prepričanja, da tam straši. 😉
Pred pokopališčem stoji kip terierja, Kikyard Bobby-a. Zgodba sega v 19. stoletje. Ko je lastnik psa umrl, je ta še 14 let po tem čuval njegov grob, dokler ta sam ni umrl. O dogodku je napisano veliko zgodb in posnet tudi film. Domačini so mu v spomin tako naredili kip. Če se dotakneš njegovega gobčka, naj bi ti to prineslo srečo.
Na kosilu sva se ustavila v istoimenski restavraciji, Greyfriars Bobby. Kjer sem si sama naročila Fish&Chips, Urban pa je jedel Chicken&Chips.
Za popoldne sva imela v načrtu obisk Holyrood House. Vikend Kraljeve družine. Tu Kraljica Elizabeta II. vsako poletje gosti vrtne zabave. Karte sva kupila preko spleta. Ogled pa traja približno 2 uri. Sprehodiš se skozi sobane, čez vrtove in mimo ruševin Hollyrood Abbey, starodavne cerkve. V času najinega obiska je bila odprta tudi razstava na temo Kraljeve poroke, Princa Harrya in Meghan Markle. Razstavljeni sta bili tako njena kot njegova poročna obleka, obleki Princa Georga in Princese Charlote. Na ogled pa so bile tudi še ne videne poročne fotografije.
Hollyrood Abbey, ruševine starodavne cerkve iz 12. stoletja. Tu so gostili številne pomembne Edinburške dogodke.
Po koncu ogleda je napočil čas za zasluženo pivo 🙂 Zavila sva v najbližji pub. Res so posebni ti škotski pubi. Navado imajo, da v večini pubov strežejo le pri šanku.
Za konec dneva naju je čakalo še malo hoje. Kratek sprehod na razgledno točko, Calton Hill. Do njega je približno 20 minut hoje iz starega dela mesta. Z njega pa vidite celotno mesto, če imate le srečo z vremenom. Midva sva jo imela. 🙂
Ker sva imela še dovolj časa, sva se z avtobusom odpravila tudi do morja, do predela Leith. V marsikaterem turističnem vodniku priporočajo obisk le tega. Midva sva bila zelo razočarana. Le nekaj hiš, brez življenja, vse zaprto. Tako da res ne priporočava, da se tja odpravite. Razen, če bi vas zanimal ogled Royal Yacht Britannia. Midva se za ogled nisva odločila.
Pred spanjem sva se na zaključek večera, že tradicionalno odpravila v Hard Rock Cafe, saj naju je že grabila lakota. Naročila sva dve predjedi. Zavitke, ki so podobni nam poznanim spomladanskim zavitkom, samo da pikantni, ter tri majhne hamburgerje z njihovo BBQ omako. Hamburgerji so bili res slastni. Definitivno obvezno naročilo v naslednjem Hard Rock Cafeju, katerega obiščeva. 🙂
Na poti proti najini nastanitvi, sva se ustavila še v pubu, kjer sva poskusila škotski viski.
