ROAD TRIP FRANCIJA-ŠPANIJA: VINORODNA POKRAJINA LA RIOJA IN BIKOBORBSKA PAMPLONA

Po slabem vremenu ob severni obali Španije, sva si zelo želela bolj toplih temperatur, ki so značilne za Španijo. In res, bolj ko sva se vozila proti notranjosti, bolj toplo in sončno vreme sva imela. Vožnja je potekala čez zeleno pokrajino, čez prelaze. Naveličana enolične vožnje se je pred nama prikazal pogled nad čudovito pokrajino, La Rioja. La Rioja slovi po rdečem vinu, kar nam pove že ime pokrajine. Tu najdete ogromno vinskih kleti. Ena izmed bolj znanih in tudi največja, klet Ysios. Že zunanjost je nekaj posebnega. Žal je nisva obiskala, saj je bila ob času najinega prihoda že zaprta.

Bilo je že pozno popoldne, tako da sva šla v lov za kampom. Prost je bil na najino srečo “že tretji kamp”, kamp Navarrete, v bližini istoimenskega mesta. Še tu so za naju komaj našli prosto parcelo, ki pa ni bila ravno parcela, vendar “parkirišče” mobilne hiške, katera je bila v času najinega bivanja prazna. Nič hudega, vseeno sva imela čudovit razgled na vinograde. Kamp sicer zelo turističen, z bazenom, restavracijo in večernim “disco žurom”.

Zjutraj sva na najino presenečenje opazila, da je bilo v kampu še veliko prostih parcel. 🙂 V planu sva imela, da obiščeva vsaj eno vinsko klet, vendar so bile ob 11. uri še vse zaprte. V eni izmed kleti sva vseeno lahko kupila buteljko vina, z ogledi pa so začeli šele ob 12. uri. Tako sva se odpravila proti Pamploni. Vmes sva se ustavila še na znanem prelazu, razgledni točki Alto del El Perdon. Točka je tudi na poti romarske poti. Prelaz leži na nadmorski višini 770 m, na vrhu pa se nahaja spomenik o katerem kroži več zgodb.

Popoldne sva prispela v Pamplono. Pamplona slovi po festivalu San Fermin, ki je dobil ime po istoimenskemu svetniku. Festival poteka več dni, najbolj znan pa je po teku pred biki po ulicah Pamplone, ki se konča v bikoborbski areni. Festival se odvija enkrat letno, v mesecu juliju. Na dan najinega obiska se je ponovno odvijala tekma naših košarkarjev, ki so igrali za 3. mesto na olimpijskih igrah. Tokrat so žal izgubili. Tako sva si ob tipični španski tortiliji in hladnem pivu preko spleta ogledala tekmo.

Po sprehodu skozi mesto sva se odpravila na ogled bikoborbske arene. Ogled se začne s posnetkom vzreje, priprave in izbire bikov za dogodek. Nadaljuje se z začetkom uličnega teka pred biki, konča pa z vstopom bikov v areno, ki vstopijo skozi vrata pri katerih se predvaja posnetek. Ob koncu posnetka se vrata v areno odprejo. Ulični tek poteka po ustaljen trasi, dolgi 850 metrov. Zadnji bik, ki priteče v areno je nato izbran za boj v areni.

Na ogledu bikoborbske arene sva bila skoraj sama. V primerjavi z areno v Valenciji je ta veliko manjša. Ogled arene priporočava, saj tako dobite vse informacije o zgodovini bikoborb v Španiji in poteku celotnega festivala San Fermin.

Pot naju je vodila mimo jezera Embalse de Yesa, kjer se pod gladino jezera nahajajo ruševine term, ki so včasih tam obratovale. Le te lahko opazimo le, ko se gladina jezera dovolj zniža. Ob jezeru stoji zapuščena vas (“Pueblo abondonada”). Midva sva si vse ogledala le od daleč.

Vožnjo sva nadaljevala proti dvema samostanoma, ki sva jih imela v načrtu obiskati. Samostana San Juan de la Peña (Monasterio de San Juan de la Peña), stari in novi. Stari samostan je vklesan v skalo ter novi, ki je od starega oddaljen nekaj kilometrov, v njem se nahaja muzej. Več v naslednjem zapis… 🙂